Članki

  • ales@infomedia.si
  • 8. marec 2016
  • 741 ogledov

Bratsko/sestrsko rivalstvo in prepiri

Danes pa nekaj besed o bratsko sestrskem odnosu.

Vseh bratsko-sestrskih prepirov ne moremo preprečiti. V bistvu si jih tudi ne želimo. Konflikti so del vsakega človeškega odnosa in tako kot mi odrasli, se tudi otroci skozi prepiranje učijo, kako izražati svoje potrebe in želje, kako spoštljivo postavljati meje in kako poiskati rešitve, ki so sprejemljive za obe strani.

Lahko pa zmanjšamo takšne prepire in otroke aktivno učimo sodelovanja med sabo. Kako?

1. SOČUSTVUJTE Z OBČUTKI, KI JIH IMATA EDEN O DRUGEM, VENDAR POSTAVITE JASNO MEJO GLEDE NJUNEGA OBNAŠANJA

Ko ti je sestrica podrla stolp, si bil zelo jezen, kaj? Lahko ji poveš z besedami, kako se počutiš. Brez pretepanja.

Želiš si, da bi lahko ostal dlje pokonci, tako kot tvoj brat,kajne? Ko boš v tretjem razredu, boš tudi ti lahko ostajal dlje pokonci. Medtem pa nimam nič proti, če svojemu bratu poveš, kako mu zavidaš, ne dovolim pa, da mu zaradi tega razmečeš sobo.

2. SVETUJTE SVOJIM OTROKOM O TEM, KAKO REŠITI PREPIR MIRNO

Povej, kaj hočeš, brez da napadaš drugo osebo. Poslušaj ga in ponovi za njim, da bo vedel, da si ga slišal. Ostani spoštljiv. Ostani v sedanjosti, ne vleci v prepir preteklih nerazrešenih stvari. Hm...težko še za nas odrasle? Meni je včasih težko se ravnat po teh načelih, zato je zopet pomembno to, da se najprej sama naučim reševat konflikte na ta način...

3. UČITE SVOJE OTROKE, KAKO SE LAHKO UMIRIJO, KO SO VZNEMIRJENI

To je lahko velik izziv. Večina od nas se v otroštvu nikoli ni naučila, kako se umiriti v trenutkih, ko smo jezni, razočarani, vznemirjeni... Sama sem naredila plakat, ki lahko pomaga otrokom in vam, da se naučite in spomnite, kaj narediti v trenutkih, ko smo vznemirjeni (naročila na ZS). Nekaj nasvetov: 10 krat močno zaploskaj, kriči v blazino, 10krat globoko in počasi vdihni in izdihni, brcaj žogo...

4. OPAZITE IN POIMENUJTE OBČUTKE

V vsakdanjem življenju je mnogo situacij, ko lahko opazimo in poimenujemo otrokove občutke. Ne imejte občutka, da morate reševati otrokove težave ali jih pregovoriti, da se naj ne počutijo tako kot se...samo opazite in poimenujte: Si pa res jezen, kaj? Ko ti Nina reče, da si neumna, te to res prizadane, kaj? Žalostna si, ker se sošolke niso hotele igrati s tabo? Ko kričim nate, imaš občutek, da te nimam rada?

5. JEZA JE VELIKOKRAT SAMO REAKCIJA NA BOLJ RANLJIVE OBČUTKE.

Pod jezo velikokrat tičijo občutki prizadetosti, žalosti ali strahu. Jeza je velikokrat samo odziv na ta čustva. 'Vidim, da si jezen na Alena. Sprašujem se, če te je morda prizadelo to, da ti je rekel, da si mevža. '

6. VZPODBUJAJTE EMPATIJO

Pomagajte svojemu otroku, da razume občutke drugih otrok. 'Poglej Jana, kako je žalosten. Mislim, da mu je hudo.' ' Tale punčka je pa res jezna. Zanima me, zakaj? ' Zelo pomembno je tudi, da z empatijo sprejmete občutke svojega lastnega otroka. To je osnova za razvoj empatije do sebe in drugih.

7. UČITE OTROKE OSNOV POGAJANJA IN ISKANJA WIN-WIN REŠITEV

Win-win rešitve so rešite, ki upoštevajo obe strani. Ne zmaga eden ali drugi, ampak sta z rešitvijo zadovoljna oba. Otroci so v takšnem iskanju velikokrat uspešni sami, če jih usmerimo k takšnemu razmišljanju. Včasih pa potrebujejo našo pomoč. Velikokrat pa odrasli ugotovimo, da sami ne znamo razmišljati v win-win smer. Nihče nas namreč ni naučil, da v večini konfliktov lahko zmagata oba, samo nekaj truda je potrebnega. Že samo zavedanje, da takšna rešitev prepira obstaja, usmerja možgane v to, da začnejo z iskanjem takšnih rešitev.

8. UVEDITE PRAVILA GLEDE OBNAŠANJA DRUG DO DRUGEGA

Otroku, ki žali drugega, ga brcne, ugrizne, kriči nanj, itd., vedno povejte (po tem, ko ste potrdili in slišali njegova čustva in potem, ko se umiri- ko je v stanju razburjenosti vas namreč ne sliši in ne razume tega, kar mu govorite), da želite in pričakujete, da se v vaši družini drug do drugega obnašate spoštljivo (vključno z vami odraslimi!!). Dobro je uvesti tudi pravilo, da nekako poskušate ponovno zgraditi odnos, ki se je porušil zaradi nespoštljivega vedenja. Prizadetemu naj se opraviči (ko čuti, da se želi in ne zato, ker mora- s tem otroka učite, da laže glede svojih občutkov in da deluje proti sebi...opravičil se je namreč zato, ker se tako od njega pričakuje in ne zato, ker si to resnično želi in tako tudi čuti) , otrok pomaga ponovno zgraditi stolp, ki ga je podrl, za ponovno vzpostavitev stika pomaga tudi objem, itd.

9. NE PRIMERJAJTE SVOJIH OTROK MED SABO

Ja, včasih se tudi jaz ujamem v to past. Moja misel v tistem trenutku je, da bom otroka s tem motivirala, da bo naredil tisto, kar želim ali da bo postal takšen kot njegov/njen bratec ali sestrica, v resnici pa otroci s tem samo dobijo občutek, da niso dvolj dobri takšni kakršni so, poleg tega pa to povečuje odpor do tistega otroka, s katerim ga primerjamo. Občutek, da nisi dovolj dober je eden ključnih občutkov, ki pogubno delujejo v naših življenjih in nam onemogočajo srečo in uspeh.

10. UVEDITE 'POSEBEN ČAS' (Special time)

Poskušajte najti vsaj 15 mniut na dan za vsakega otroka posebej (zaželjeno več), saj s tem otroku sporočate, da vam je pomemben in posledica tega je, da se bo počutil bolj ljubljenega in sprejetega. Med tem časom počnita nekaj, kar si želi on in ne vi. Otroci, ki se počutijo ljubljene in sprejete se manj prepirajo med sabo.

11. UKREPAJTE PREDEN SE RAZVIJE PREPIR

Otroci ponavadi s tonom glasu, z mimiko obraza in besedami, ki jih izrekajo, že nekaj minut pred prepirom nakazujejo, da se ne počutijo dobro. Nekateri otroci poskušajo s prepiranjem dobiti vašo pozoronost. Poskušajte intervenirati pred prepirom. Približajte se jim, jih pocrkljajte, bodite sami umirjeni...Če to ne pomaga, jih usmerite v drugo dejavnost ali jih ločite med sabo za nekaj časa.

12. VSAK OTROK NAJ IMA SVOJ OSEBNI PROSTOR

Otroci si ne rabijo deliti vseh stvari. Nekatere stvari so samo njihove. Če imajo skupno sobo in se veliko prepirajo, jih poskušajte ločiti. Če to ne gre, jim narišite črto po sredini sobe ali razporedite pohištvo tako, da bo ločevalo en del sobe od drugega. Nekateri otroci potrebujejo več osebnega prostora od drugih in takšni otroci se velikokrat počutijo ujete, ogrožene. Posledica je prepiranje, ki sporoča: potrebujem čas in prostor samo zase.

13. LAČNI IN UTRUJENI otroci so bolj nagnjeni k prepirom. Saj veste...lačen si ful drugačen...;) 14. BODITE DOBER ZGLED

Ena najpomembnejših stvari. Če vi kričite na otroke ali partnerja, ste slab zgled. Zgled pomeni tudi nič kričanja v avtu na druge voznike ipd. Eden mojih najglobljih uvidov v moje delovanje je bilo opazovanje odnosa med sinom in hčerjo. Veliko sta kričala drug na drugega in nekega dne se mi je posvetilo, da sta se naučila tega od mene.

15. VZPODBUJAJTE ISKANJE POZITIVNIH STVARI DRUG PRI DRUGEM

Uvedite rutino, da si pri večerji ali pred spanjem poveste, kaj vam je bilo všeč drug pri drugem tisti dan. S tem otroke učite, da pri drugih ljudeh iščejo tudi dobre stvari, ne samo slabih.

16. RAZMISLITE O VAŠEM ODNOSU DO KAZNI

Namen kaznovanja je prizadeti nekoga fizično ali psihično z namenom, da naredi tisto, kar želimo od njega. Če otroke kaznujete, jih učite, da isto počnejo tudi drug z drugim. Vi sebe lahko vidite kot da jih učite lekcije, vendar otroci skozi kaznovanje vidijo, kako se rešujejo težave. Če otroka pošljete v svojo sobo, ga učite, da njegova čustva niso sprejemljiva in da naj jih čuti sam. Študije so pokazale, da so otroci, ki so redno kaznovani, bolj jezni, se več prepirajo z vrstniki (in z odraslimi) in zanimivo...bolj pogosto ponavljajo neprimerno vedenje.

17. NAJ STAREJŠI OTROK NE BO ODGOVOREN ZA MLAJŠEGA

Lepo je, če starejši otroci skrbijo in negujejo mlajše. Vendar to ni njihovo delo in odgovornost. Zato od njih ne pričakujte, da se morajo igrati z njimi ali jih čuvati. Otroci, ki so prisiljeni čuvati mlajše otroke, bodo bolj verjetno razvili odpor do svojih mlajših sorojencev.

18. NE POZABITE, DA SO SAMO OTROCI

Samo zato, ker se vsake toliko časa skregajo, še ne pomeni, da bodo odrasli v ljudi, ki ne bodo znali shajati drug z drugim ali z ostalimi ljudmi. Dobro je, da jih učimo socialnih veščin, vendar bodimo potrpežljivi. To so samo otroci, ki se še vedno učijo, kakšno je spoštljivo obnašanje drug do drugega. Veliko odraslih tega ne zna (vsaj občasno), zato popolnosti ne moremo pričakovati niti od otrok.

Besedilo je povzeto in prirejeno po članku odlične dr. Laure Markham (aha parenting). Toplo priporočam v branje njenega bloga, kjer se loteva raznoraznih tematik, od nosečnosti do najstništva.

 
 

V tvojem nabir@lniku

Brezplačna e-knjiga - Pet konkretnih rešitev za drastično izboljšanje vajine zveze.

Želim knjigo!

Sočutno starševstvo Sočutno partnerstvo

Delavnice

«maj 2018»
pontorsrečetpetsobned
30123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031123
45678910

Priporočamo