Ko otroku izrečemo neko usmeritev (npr.: “Zdaj pa pospravi igrače, ker je čas, da si greš umit zobe.”) in v odgovor dobimo GLASEN in UPORNIŠKI: “Ne, ne bom!” – takrat se z otrokom lahko zelo hitro zapletemo v bitko za premoč (tako da ukažemo s še večjo odločnostjo, zagrozimo s kaznijo, skratka hočemo otroka premagati …).
Kot odrasli bitke za premoč vedno lahko dobimo, vendar s tem v odnos z otrokom vedno zarežemo razpoko.
Kaj nam lahko pomaga zmanjšati pogostost upiranja pri otrocih?
