1. Kaj sploh pomeni, vzeti si čas zase, poskrbeti najprej zase? Postaviti sebe na prvo mesto- ali to pomeni, da sem egoistična?
2. Zakaj je tako zelo pomembno, da si mama vzame čas zase? Kateri razlogi so tisti, zaradi katerih mama tega ne zmore narediti?
3. Kaj lahko naredi mama, če vidi, da kljub zavedanju, da mora poskrbeti zase, tega ne zmore?
4. Mit o tem, da mama misli, da vse zmore sama in noče pomoči…Zakaj to počnemo in kako ven iz tega? Kako prositi za pomoč?
5. Kako povedati partnerju, da si želimo več njegovega sodelovanja? Kakšen način komunikacije deluje in kakšen ne?
6. Postaviti se zase- kako? Zakaj ne zmoremo postaviti meje? Občutek, da sem izkoriščana, vendar kljub temu vse naredim sama. Zakaj? Kako ven iz tega?
7. Imam glede nege otroka in vzgoje samo jaz prav kot mama ali ima prav tudi moj partner? Kako preseči miselnost in prepričanje, da oče ali drugi ljudje (stari starši, npr) niso dovolj dobri v skrbi za našega otroka?
8. Kako predstava o tem, kako je materinstvo lepo, čudovito in sploh najlepša stvar pod soncem, vpliva na to, koliko znamo poskrbeti zase? Kaj ima to opraviti s pristnostjo? Zakaj se pretvarjamo, da nam gre dobro, ko smo v resnici izčrpane, nesrečne, nezadovoljne in utrujene do konca? In kako ven iz tega fejkanja?