Danes dopoldan sva imela s partnerjem konflikt.
Vikend– pri nama je to še vedno izziv. Ne vem točno, kaj se dogaja, ampak skoraj vsak vikend dopoldan sva napeta, vznemirjena in potem to eskalira v konflikt.

Danes pa sem dojela, v čem je bil tokrat keč.

S partnerjem sva hotela it pogledat nek avto. Sama dva. Priložnost za izlet in najin čas. Nato bi šli k mojim okrog 14-ih.

Medtem gre partner na kavico s kolegom. ‘Kmalu bom nazaj in greva.’, se poslovi.
Čakam, čakam, nič. Pokliče partner ob 12ih, če greva.
Jah, lej….zdaj je prepozno, dokler greva tja in prideva nazaj, bo prepozno, da gremo k našim, se ne splača več.

V meni se začne prebujati bolečina. Jeza, užaljenost, zamera.
Pride domov, jaz kuham mulo. Partner seveda opazi mojo jezo.
Vprašam ga, v čem je fora? Da reče, da greva, potem pa ga ni.
Pojasni mi, da je čakal tega fanta za avto, da nama da zeleno luč. In jo je dal šele prej. Tega nisem vedela, šum v komunikaciji. Ali mi ni povedal, ali pa sem preslišala.

Partner se opraviči, vendar moja užaljenost ne preneha. Jezno hodim po stanovanju. Partnerju je žal, vidim ga. Vpraša me, zakaj sem jezna. Ne vem.

Mine še nekaj minut, nato poskušam odpreti srce.

Janja, kaj te V RESNICI boli? Prepustim se odgovoru….

V tistem trenutku dojamem. Topla bolečina preplavlja moje telo…dovolim si čutiti.

Občutki nepomembnosti, zavrnjenosti, osamljenosti preplavljajo moje telo. Samo čutim. Solze tečejo in me zdravijo.
Partnerju povem, da ni on kriv za mojo jezo. Da čutim tako zelo znane občutke nepomembnosti. Moj oče je počel vse možno (konji, spanje, gledanje tv, prijatelji, itd), samo z mano se ni ukvarjal.
Ko je šel partner s prijateljem na kavo in ga toliko časa ni bilo, sem imela občutek, da mu prijatelj pomeni več kot pa najin izlet. Da sem mu nepomembna. Ker nisem vedela, da čakava na zeleno luč. Ki je prišla šele kasneje.

Objel me je in zjokala sem se še v njegovem objemu.
Bolečina je popustila, mir je naselil moje telo. ♥️

Hvaležna sem za znanje in predvsem izkušnje, ki jih dobivam v FEEL akademiji pri moji mentorici Špelci Morojna. Hvaležna, da vsak dan izbiram več povezanosti in manj konfliktov. <3

Janja Urbančič

Sem vodja Sočutne akademije. Moje poslanstvo je pomagati čimveč ljudem priti v stik s samim seboj, svojimi občutki in svojimi globinami tako, da lahko postanejo še boljši starši, vzgojitelji, učitelji in nasploh ljudje.

Prijava na E-novice

Ne pozabi se pofočkati še tukaj, da ostaneva v stiku, saj imam ogromno vsebin, ki bi te utegnile zanimati:

Uspešno ste se vpisali na E-novičke. Preverite vašo E-pošto in potrdite, da želite prejemati naša obvestila.