Vama je zmanjkalo teme za pogovor?

Vama je zmanjkalo teme za pogovor?

Bolj kot neko osebo poznamo, hitreje nam zmanjka tem za pogovor. Tišina ni rešitev -brez intelektualne
spodbude odnos hitro stagnira.Če iščete primerne iztočnice za pogovor,
preizkusite eno od 15 tem, o katerih se pogovarjajo srečni pari.

1. Pogovarjajo se o živahnih, intenzivnih spominih
Si lahko prikličete spomin na kakšen dogodek, tako intenziven, da se zdi, da se je pripetil ravno včeraj?
Lahko je kaj smešnega, ko so vas na primer zalotili, da se afnate na kolesu ali pa kaj
romantičnega, recimo neplaniran skok na zajtrk v posteljo. Obujanje spominov na vaše največje
traparije, na doživljajske “uspešnice” nas bo spomnilo, zakaj je naš odnos tako poseben.

2. Obujajo spomine na otroštvo
Udobno se namestite na zofo in se skupaj s foto albumom privijte k partnerju. Povejte mu zgodbo za
fotografijo, ki je pritegnila vašo pozornost – in ga ne pozabite pozvati, da stori to tudi sam.

3. Smejijo se svojim privatnim šalam
Povejte partnerju za majhne neumne reči, ki vas spravljajo v smeh: o tem, da vas lahko že s svojim
pogledom spravi v smeh, o ljubkem imenu hišnega ljubljenčka, zaradi katerega se prijatelji križajo, o
njegovem tonu glasu ali telesni lastnosti, ki vam takoj sproži poredne misli.

4. Pogovarjajo se o svojih čustvih in občutkih
Nepošteno je kuhati zamero zaradi nečesa, o čemer se nočete pogovarjati. Bodite neposredni in odkriti,
če se počutite zmedeno, odrinjeno ali prizadeto. Pogovor o vaših čustvih bo pomagal odkriti korenine
vašega problema. Če vidite, da imate težavo govoriti o svojih čustvih, z zanimanjem opazujte, kaj se dogaja takrat v vsa. Česa se bojite?

5. Rešujejo svoje probleme
Če ste vi super junak, je vaš partner vaš zvesti pomočnik. Ne obotavljajte se zaprositi za pomoč, če vam
zaškriplje v službi. Lahko se domisli imenitne rešitve, ki vam nikoli ne bi prišla na pamet.

6. Pogovarjajo se o svojih junakih in vzornikih
Morilska vampirka Buffy zame ni bila le izmišljen lik, ampak osebna junakinja, ki mi je s svojo zgodbo
pomagala prebroditi mnoge težavne trenutke v času odraščanja. Če želite o partnerju izvedeti kaj res
zanimivega, ga pobarajte po njegovih vzornikih in pop junakih.

7. Pogovarjajo se o neprijetnih situacijah
Spodrsnilo vam je v luži in ste pogrnili na zadnjo plat- pozabite. Zinili ste neumestno pripombo in zardeli
od zadrege – nasmejte se. Te drobne reči niso vredne vaše pozornosti. O njih raje povejte partnerju in
tako zadrego spremenite v komedijo.

8. Razpravljajo o težkih odločitvah
O velikih odločitvah kot je izbira kraja za medene tedne, o tem, kolikšno naj bo varčevanje za pokoj in
izbira šole za vaše otroke se je potrebno pogovoriti na dolgo in široko. S takšnimi pogovori ne odlašajte,
zavlačevanje bo prineslo stres v vaše življenje, saj bo manj časa za odločitev.

9. Razpravljajo o svetovnih dogodkih
Zdrave debate o svetovnih dogodkih bodo ohranile ostrino vašega uma. Trma je v človeški naravi.
Najbrž svojega mnenja ne boste spremenili, a boste bolje razumeli, zakaj vaš partner misli drugače, kar
vaju bo zbližalo.

10. Pogovarjajo se o drobnih stvareh
Za začetek pogovora ne potrebujete nobene posebne teme gromozanskih razsežnosti. Vse kar
potrebujete je nekaj zanimivega, na kar partnerja opozorite in ga v zvezi s tem kaj vprašate. Peljite
partnerja v nakupovalno središče in poglejte, koliko zanimivih reči lahko opazite – zabavno bo!

11. Priznajo si svoje bitke
Niste prepričljivi, če svojemu partnerju na vprašanje “Kaj ti je?” odgovorite z “Nič mi ni!”. Ni posebne
moči v tem, da svoje bitke bijete sami. Bodite skromni in prosite za pomoč, morda le za
objem. Stisk roke in pozorno uho naredita prav vsako situacijo bolj znosno.
Zame je tale točka posebej težka, saj sem odrasla s tem, da svojo bolečino zadržujem zase in trpim v samoti.

12. Zaupajo si svoje ambicije
Svojo srečo v popolnosti vezati na drugo osebo je nezdravo. Partnerju povejte za svoje ambicije, ki ne
vključujejo vajinega odnosa. Pri uresničevanju svojih osebnih interesov se bosta lahko medsebojno
spodbujala.

13. Dajejo si iskrene povratne informacije
Razlika med uspešnim in neuspešnim odnosom je pogosto v komuniciranju. Iskrena in direktna napotila
partnerju o tem, kaj nas pri spolnem odnosu vzburja in kaj ne, lahko bistveno pripomorejo h kvaliteti
vašega spolnega življenja. Prav tako je pomembno, da partnerju povemo, kaj nam je in kaj nam ni všeč na splošno v najinem odnosu.

14. Priznajo si svoje napake
V redu je, če storimo napako, ni pa v redu, če se pretvarjamo, da je nismo storili. Če naredite kaj
neobzirnega ali za partnerja bolečega, napako priznajte. Ne presojajte, le pojasnite. Pomudite se pri
značajskih pomanjkljivostih, ki vodijo do nezaželenega vedenja in tako dodatno okrepite vaš odnos.

15. Pogovarjajo se o skupni prihodnosti
Srečni pari načrtujejo vnaprej in se s tem izognejo neprijetnim presenečenjem. Jasno morate na primer
povedati, da si želite družino, sicer se lahko znajdete s partnerjem, ki o otrocih sploh ne razmišlja.
Seveda kompatibilnost ni nekaj danega za vekomaj, zato je potrebno partnerja od časa do časa vprašati,
kako si predstavlja prihodnost, da boste vedeli, če je v njej prostor tudi za vas.

Srečni pari komunicirajo – to je pomembno. Kaj bi vi dodali k zgornji listi?

Prevedla: Sonja Čujović

Originalni članek si lahko preberete tukaj: https://www.lifehack.org/articles/communication/15-things-happy-couples-talk-about-that-draw-them-closer-together.html

Moj prispevek na področju komunikacije med pari sta izdelka partnerska igra Stran z rutino in partnerska igra Midva skupaj v vsem.
Več o igrah si lahko preberete tukaj: https://socuten.si/trgovina/

KAKO OPUSTITI DOLGOČASNO ŽIVLJENJE IN ZAŽIVETI ZANIMIVO?

KAKO OPUSTITI DOLGOČASNO ŽIVLJENJE IN ZAŽIVETI ZANIMIVO?

Menite, da imate dolgočasno življenje?

Dolgočasno pomeni pusto in nezanimivo. Morda že predolgo počnete iste reči, živite na enak način ali pa
vas vsakodnevna rutina omejuje pri ustvarjalnosti in sreči. Kakorkoli že, oglejte si spisek 20 reči, ki bodo
gotovo popestrile vaš dan. Nekatere so malce trapaste, druge bolj vsebinske, vsekakor pa upamo, da
vam bo že njihovo prebiranje zanetilo ustvarjalne iskrice in naredilo vaše življenje bolj zanimivo.
Vrzimo se torej v prebiranje spiska in dolgočasno življenje spremenimo v zanimivo in smiselno.

1. Postanimo ponovno stari 7 let
Kaj bi tak deček ali deklica v tem trenutku hotela početi: barvati, risati, se poditi zunaj, se preoblačiti, jesti
z rokami, igrati instrument, se skrivati v zadnjem delu omare, v katero že vrsto let niste pokukali?
Samo zato ker ste odrasli še ne pomeni, da tudi vi ob naštetem ne bi enako uživali. Dajte si duška,
dovoljenje za igro.

2. Igrajte se z otroki
Če imate majhne otroke ali jih ima kdo od vaših bližnjih (vaši nečaki, otroci prijateljev ipd) -dajte, igrajte
se z njimi. Oddaje “Otroci govorijo najbolj odštekane reči” so si izmislili, ker so otroci preprosto noro
veseli in res odštekani. Obenem znajo stvari ohraniti preproste, nezapletene in se ne trapijo z zoprnimi
podobnostmi -kar si velja zapomniti.

3. Naročite si hot-dog
Ko ga jeste, vprašaje Google “Kaj je hot dog?”. Sami se odločite ali ga hočete pojesti do konca ali ne.

4. Za dame: pod svojo delovno obleko si nadenite svoje najbolj seksi spodnje perilo
Zaradi vaše “majhne skrivnosti” se boste ves dan počutile vse kaj drugega kot zdolgočasene.

5. Igrajte ruleto na mobilnem telefonu
Sprehodite se skozi kontakte na svojem telefonu, naključno izberite enega in pokličite. Lahko se boste
dogovorili za super srečanje ali pa vam bo neznansko nerodno – v vsakem primeru ne bo dolgočasno.

6. Napišite nekaj zahvalnih kartic
Napišite nekaj zahvalnih kartic in jih podelite naključno izbranim ljudem, ki niso pogosto deležni zahvale
za to, kar počnejo vsaki dan, recimo: policaji, knjižničarji, strežno osebje, taksisti, zdravniško osebje,
učitelji, ljudje za pulti, receptorji, vaši prijatelji, prodajalec egiptovske hrane ipd.

7. Vpišite se na tečaj nečesa, kar ste “vedno hoteli početi” ali nečesa, kar vas spravlja v zadrego
Nekaj idej: ples ob drogu, tečaj salse, improvizatorstva ali lončarstva, tečaj štrikanja (ja, tudi za to so
tečaji), lekcije karateja, boksa, kaj tehničnega kot na primer Apple delavnice, učenje tujega jezika, ipd.
Dobra stran obiskovanja tečajev je spoznavanje novih ljudi.

8. Naj vam stari starši povedo kaj o svojem življenju
Stavite lahko, da imajo na zalogi nore dogodivščine, o katerih niste imeli pojma.

9. Nastopite na odru
Če ste zabavni ali ne, stopite na oder in govorite smešne reči ali pa se spomnite svojih najljubših šal in
jih povejte.

10. Naredite za nekoga nekaj, kar bi si sami želeli
Na to temo imamo vsi nekaj idej. Ko boste kaj od tega storili, se boste počutili fantastično in vse kaj
drugega kot zdolgočaseno.

11. Omislite si samostojni projekt
Ni potrebno komplicirati, če potrebujete ideje, jih najdete na Pinterestu (spletna stran, kjer si z drugimi
delite fotografije s spleta). Projekt si omislite glede na svoj interes.

12. Splanirajte si izlet za konec tedna ali počitnice
Tega se boste vnaprej veselili. Če nimate denarja ali časa, preživite počitnice doma, v domačem kraju,
kar je ravno tako zabavno in sproščujoče.

13. Opazovanje ljudi
Poiščite si klop v živahnem delu mesta, morda na eni od prometnih postaj in opazujte. Ljudje so
neskončno zanimivi.

14. Pojejte nekaj, česar še niste jedli- še bolje, če gre za naključno izbran sadež ali zelenjavo.

15. Plešite
Dogovorite se s prijatelji za večer s plesom v lokalu ali pa si doma poiščite video in se znorite v dnevni
sobi. Če se počutite posebej pogumne, zaplešite zunaj v javnosti in vključite še druge prisotne.

16. Na You Tubu poiščite kratke filmčke o smešnih otročkih in smešnih hišnih ljubljenčkih– gre za hitro in
dobro rešitev, saj se boste od srca nasmejali.

17. Vzemite knjigo in berite
Na listi prodajnih uspešnic, ki jo objavlja New York Times (ali pa iz liste svojih prijateljev), izberite dobro knjigo in se potopite vanjo.

18. Stopite stran od računalnika in preživite nekaj časa z ljudmi, ki jih imate radi.
‘Visenje’ na facebooku ni socialna interakcija in ne šteje za druženje. Celo nasprotno- ljudje se po dolgotrajnem preživljanju časa na facebooku velikokrat počutijo še bolj osamljene. Ste opazili tudi sami?

19. Oglejte si muzej, v katerem še niste bili
Ta ideja je lahko tudi dolgočasna, odvisno od vaših interesov. Če ljubite umetnost, učenje, različne
kulture, je pa prava za vas.

20. Napišite spisek reči, ki si jih resnično želite
To je dober način da ugotovite, zakaj se v življenju dolgočasite. Morda v resnici niste počeli tistega, v
čemer bi resnično uživali ali pa je tisto, kar ste želeli početi, ostalo ob strani?
Pomislite na spisek reči, ki bi jih zares hoteli početi in se vprašajte, zakaj se jih še niste lotili. Potem
naredite prvi korak k tistemu, česar si želite.

Zdaj pa začnite živeti vaše zanimivo, sanjsko življenje!

Prevedla: Sonja Čujović

Originalni članek si lahko preberete tukaj: https://www.lifehack.org/articles/communication/what-today-make-your-life-less-boring.html

Najin vikend konflikt

Najin vikend konflikt

Danes dopoldan sva imela s partnerjem konflikt.
Vikend– pri nama je to še vedno izziv. Ne vem točno, kaj se dogaja, ampak skoraj vsak vikend dopoldan sva napeta, vznemirjena in potem to eskalira v konflikt.

Danes pa sem dojela, v čem je bil tokrat keč.

S partnerjem sva hotela it pogledat nek avto. Sama dva. Priložnost za izlet in najin čas. Nato bi šli k mojim okrog 14-ih.

Medtem gre partner na kavico s kolegom. ‘Kmalu bom nazaj in greva.’, se poslovi.
Čakam, čakam, nič. Pokliče partner ob 12ih, če greva.
Jah, lej….zdaj je prepozno, dokler greva tja in prideva nazaj, bo prepozno, da gremo k našim, se ne splača več.

V meni se začne prebujati bolečina. Jeza, užaljenost, zamera.
Pride domov, jaz kuham mulo. Partner seveda opazi mojo jezo.
Vprašam ga, v čem je fora? Da reče, da greva, potem pa ga ni.
Pojasni mi, da je čakal tega fanta za avto, da nama da zeleno luč. In jo je dal šele prej. Tega nisem vedela, šum v komunikaciji. Ali mi ni povedal, ali pa sem preslišala.

Partner se opraviči, vendar moja užaljenost ne preneha. Jezno hodim po stanovanju. Partnerju je žal, vidim ga. Vpraša me, zakaj sem jezna. Ne vem.

Mine še nekaj minut, nato poskušam odpreti srce.

Janja, kaj te V RESNICI boli? Prepustim se odgovoru….

V tistem trenutku dojamem. Topla bolečina preplavlja moje telo…dovolim si čutiti.

Občutki nepomembnosti, zavrnjenosti, osamljenosti preplavljajo moje telo. Samo čutim. Solze tečejo in me zdravijo.
Partnerju povem, da ni on kriv za mojo jezo. Da čutim tako zelo znane občutke nepomembnosti. Moj oče je počel vse možno (konji, spanje, gledanje tv, prijatelji, itd), samo z mano se ni ukvarjal.
Ko je šel partner s prijateljem na kavo in ga toliko časa ni bilo, sem imela občutek, da mu prijatelj pomeni več kot pa najin izlet. Da sem mu nepomembna. Ker nisem vedela, da čakava na zeleno luč. Ki je prišla šele kasneje.

Objel me je in zjokala sem se še v njegovem objemu.
Bolečina je popustila, mir je naselil moje telo. ♥️

Hvaležna sem za znanje in predvsem izkušnje, ki jih dobivam v FEEL akademiji pri moji mentorici Špelci Morojna. Hvaležna, da vsak dan izbiram več povezanosti in manj konfliktov. <3

KAKO NAJ OTROCI SPOZNAJO SVOJEGA NOTRANJEGA KRITIKA?

KAKO NAJ OTROCI SPOZNAJO SVOJEGA NOTRANJEGA KRITIKA?

KAKO NAJ OTROCI SPOZNAJO SVOJEGA NOTRANJEGA KRITIKA

Dr Hazel Harrison pravi, da potrebujejo otroci pri soočanju s težavnimi nalogami kot je negativni samogovor, lahkotno in zabavno obravnavo. V ta namen uvaja pri  seznanjanju s samokritičnimi mislimi pri otrocih termin “Kritični godrnjavec” (the Critical Critter)
Svojega otroka ste gotovo kdaj slišali reči “pri tem nisem dober”, “tako sem neumen”,” za vse sem jaz kriv” ali celo “tega se sploh ne bi smel lotiti”. Morda nekateri  tega ne povedo na glas, se pa v šoli ne oglasijo ali ne udeležijo določenih  aktivnosti, ker so prepričani,, da niso dovolj dobri. Vemo, da sčasoma takšno vedenje prerase v “notranjega kritika”. Pri obravnavi otrok namesto izraza “notranji kritik” raje uporabljam izraz “kritični godrnjavec”, saj prvemu odvzame nekaj teže.Preučevanje samokritičnih misli je namreč težko in utrujajoče delo, zato raba igrivejšega  pristopa vnaša lahkotnost  in uravnoteži  težavno delo prepoznavanja  nekoristnih  navad  ter predvsem soočanja z njimi na različne načine.
Poimenovanje notranjega kritika kot “Godrnjavca” pomaga otrokom do razumevanja  v primerih, ko so prestrogi do sebe; nauči jih  odločilne lekcije, da misli se niso dejstva. Samo zato, ker mislimo, da smo pri nečem neuspešni ,se ne pomeni, da je to res.
Kako torej začeti pogovor z otroki o njihovih samokritičnih in malodušnih mislih, ki se nam vsem vrtijo v ozadju uma?
Naj vam pojasnim, kako pomagam otrokom in njihovim staršem razumeti notranjega kritika.
PREDSTAVITEV KRITIČNEGA GODRNJAVCA
V prejšnjem članku sem pisala o predstavi, da so možgani kot hiša s stopnicami, ki vodijo navzgor in navzdol. Ta primerjava je deloma vzeta iz knjige Dr Dana Siegela in Tine Payne Bryson ” Otrok s celovitimi možgani” in je zares enostaven način, da pomagamo otrokom razumeti, kaj se dogaja v njihovi glavi.
Ko otrokom pojasnim predstavo o možganih kot o hiši, jim povem, da bom vanjo dodala precej zastrašujoče, kosmato in prav nič lepo bitje. Svojega otroka poznate, zato se potrudite, da bo povedano imelo smisel, da bo razumel.Nekateri otroci bodo ob tem potrebovali večkratno zagotovilo, da gre le za domišljijsko igro  in da  ” v resnici v naših možganih ni nobenih bitij”, medtem ko bodo drugi uživali in sprostili svojo domišljijo.
KRITIČNI GODRNJAVEC V MOŽGANSKI HIŠI
Kritični godrnjavec (v nadaljevanju Godrnjavec) prebiva v zgornjem delu možganske hiše, v neokorteksu, skupaj z misleci, učinkovitimi reševalci problemov, načrtovalci, regulatorji čustev, ustvarjalci – skratka, s samimi fleksibilnimi in empatičnimi tipi. Sprva Godrnjavca v tej druščini sploh ne opazimo, oglasa se cisto po tihem, včasih ima kakšen kritičen samogovor. A bolj ko poslušamo njegove besede, večji in glasnejši postaja. Godrnjavec se hrani z negativnim samogovorom in neprijaznimi, kritičnimi besedami drugih .Kadarkoli glodamo ostre in neupravičene kritike, je, kot bi dajali Godrnjavcu nove burgerje, da poteši svojo lakoto. Lepega dne ugotovimo, da je  Godrnjavec razpakiral vso svojo prtljago ter postal tako obilen in močan, da lahko zapoveduje vsem ostalim. Veliki Godrnjavec je postal veliki nasilnež (buly), ki v kali zatre vsakršno sočutnost in prijaznost zgoraj stanujočih razmišljujočih bitij. A s tem ni zadovoljen: ta podli dvomljivec pogleduje tudi navzdol po stopnicah v spodnja nadstropja naših čutečih možganov (limbični sistem) in prepričuje groznega Freda, da je prav, da panicira in utripa z vekami, saj bo slo vse po zlu. In ko potem gre vse narobe zatuli, da je kriv grozni Fred saj je neuporaben. Mi smo neuporabni.
OPAZUJTE GODRNJAVCA V AKCIJI
Spomnite se nekaj primerov o tem,kaj vse lahko stori Godrnjavec in jih povejte otroku. Izberite primere, ki niso preveč stresni; če bo otrok preveč zaskrbljen, bo dodatno nahranil svojega Godrnjavca.
Primer, ki bi ga sama uporabila:
– pri 7letih: Godrnjavec  bruhne v samoobtoževalno hihitanje , ko se med tekmo spotakneš;
– pri 16 ih: skrije se pod izpitno mizo in šepeta “tole bos pogrnil “;
– ob koncu šolanja, ko je čas za razmislek o karieri, začne Godrnjavec z refrenom  “Nikoli ne bos uspel, tega ne bos naredil, nikoli ne bos ničesar dosegel”.
Na kratko: Godrnjavec nas spravi v situacijo, ko o sebi razmišljamo slabo ter se čustveno in mentalno počutimo povsem nesposobne za spopad z ovirami ali za začetek česa novega. Če se otroci naučijo utišati svojega Godrnjavca, jim to  pomaga razviti odpornost in sočutje do samega sebe.
5 NAČINOV KAKO ZMANJŠATI OBSEG  GODRNJAVCA
Če je Godrnjavec vašega otroka postal večji in grozljivejši, mu je potrebno predpisati ostro prehransko dieto.
Kako pomagati,da otrok prepozna delovanje Godrnjavca in ustaviti njegovo nekoristno brbljanje:
 1. Prosite otroka, naj svoj Godrnjavec poimenuje. Na prvi pogled je to malce neumno, vendar  ponudi otroku možnost, da loči besede in dejanja Godrnjavca od svojih in lažje opazi, kdaj deluje Godrnjavec, kdaj pa on sam. S tem ublaži ostre Godrnjavčeve besede (in katastrofične misli), ki sčasoma prerastejo v nekoristne tuhtajoče navade. Kako ga otrok poimenuje, ni pomembno, pomembno je le da  razume za kaj gre.
2. Naredite test BFF/NPZV (BFF- Best Friend for Ever, NZPV- najboljsi prijatelj za vedno): V težavnejsih dneh lahko opazite, kako se Godrnjavec potika po otrokovi glavi, ta pa postaja vedno strožji do sebe:  “Moja krivda je, da smo igro izgubili”. Ko to opazite, ga vprašajte: ” Bi se rad pogovarjal s svojim najboljšim prijateljem” če odgovori z “ne”, je čas, da njegov notranji negativni samogovor poteptate in ga spodbudite, da postane svoj lastni najboljši prijatelj/NPZV. Naj pomisli,  kaj bi sam rekel svojemu prijatelju v podobni situaciji in tudi, KAKO bi to rekel. Če to vajo redno ponavljate, bo otrok lažje sprejel odgovornost za svoja dejanja in ob tem izgradil sočutje do samega sebe.
3. Odgovoriti nazaj, zabrusiti: Otrok naj sicer ne bi jezikal nazaj, a v primeru Godrnjavca  mora storiti prav to: ostro mu odgovoriti, zabrusiti  nazaj. Kadarkoli opazite, da Godrnjavec otroku zahrbtno ponavlja”To ne bo nikoli delovalo, vedno si bil nesposoben” ga spodbudite, da mu ostro odgovori .Uporabite naslednje stavke in njegov Godrnjavec teden dni jedel samo brokoli:
– Dovolj, izgini Godrnjavec-trudim se po najboljših močeh!
– Ne slišim te Godrnjavec, nimam časa za te, preveč dobro se imam!
– Mogoče mi tokrat ni slo Godrnjavec, a poskusil bom znova!
4. Prošnja za podporo: Godrnjavec se pogosto oglasi v primerih, ko se vas otrok trudi obvladati nekaj novega, recimo težak matematični problem ali nov skejterski trik . Takrat navadno zatuli “v tem si zanič” ali “najbolje, da kar takoj odnehaš”. Spodbudite otroka, da dokaze da Godrnjavec nima prav tako, da poišče nasvet in podporo pri osebah, ki so jim te reci že uspele. Če se obda z ljudmi, ki mu pravijo ” to zmoreš”, bo Godrnjavec težko vztrajal pri  omalovažujočem kričanju, hitro bo prenehal z “ne moreš” in tiho obsedel v kotu.
5. Ustvarite izkušnjo pozitivnega trenutka: Napadi Godrnjavca so za otroka težki, občutij jih kot kruto neizprosne, hitro  začnejo dvomiti vase in v svoje sposobnosti. Da bi napade lažje prenesel je pomembno, da  poišče pri sebi lastnosti, ki so mu všeč. Otroku pomagajte, da si vsaki dan vzame čas za iskanje svojih pozitivnih lastnosti, četudi majhnih, a mu je zaradi njih nekaj uspelo. Vprašajte ga, kaj mu je danes dobro šlo in mu pomagajte najti pozitivne trenutke. Spodbujanje te redne pozitivne izkušnje hvaležnosti (za dobre trenutke) pomaga otroku zgraditi odpornost in sočutje do samega sebe ter utišati Godrnjavca.

Originalni članek je bil objavljen tukaj: https://www.mindful.org/how-to-teach-your-kids-about-their-inner-critic/
Prevod: Sonja Čujovič

Ali otroci izsiljujejo?

Ali otroci izsiljujejo?

Ali otroci izsiljujejo?

Velikokrat preberem, da otroci izsiljujejo. Moje mnenje glede tega pa je takšno:

Izsiljevanje pomeni, da otrok načrtuje (!) zavestno, da bo nekaj dosegel s svojim vedenjem. Tega otroci ne znajo in ne zmorejo. Nimajo še dovolj razvitih možganov za kaj takšnega.
Je pa seveda res, da si otroci nekaj želijo in so za to pripravljeni biti zelo vztrajni in domiselni. Še vedno so namreč močno usmerjeni v zadovoljevanje lastnih želja in potreb. Vendar tega ne načrtujejo, v to jih vodi njihov nagon.

Ponavadi je za vedenjem, ki si ga starši razlagamo kot izsiljevanje skrita stiska ali pač običajna frustracija in odziv nanjo, ko otroku rečemo ne. Ampak to ni izsiljevanje, to je pač izražanje čustev tako kot jih zna izraziti 3 letnik (s tem, da se vrže ob tla, da joče, da prosi, itd.)

Se pa strinjam, da lahko ČUTIJO, da bodo z nekim svojim vedenjem nekaj dosegli. Ampak to se naučijo iz izkušnje. Ko smo enkrat ali večkrat popustili ob njegovem joku (ker nam je bilo hudo, ker joče, npr.), potem otrok čuti, da morda pa bo sedaj dosegel isto, samo dovolj dolgo mora jokati).

Torej problem ni v otrocih, da izsiljujejo, ampak v nas starših, ki ne zdržimo otrokove frustracije. In ni na nas, da popravljamo otroke, temveč da starši malce pogledamo, zakaj ne zmoremo zdržat otrokovega joka (ponavadi se za tem skriva neka naša rana).
Tako da tudi temu ne moremo reči izsiljevanje v tem pomenu, kar zares pomeni- zavestno doseči nekaj na nasilen način.

Velja razmisliti tudi o tem: Če smo mnenja, da nas otrok izsiljuje, bomo odreagirali popolnoma drugače kot pa če menimo, da je otrokova reakcija normalen odziv na postavljeno mejo ali da je otrok v stiski.
Nekateri starši imajo pogosto občutek, da jih otroci izsiljujejo, nekateri pa tega občutka nimajo (vsaj ne tako pogosto). Torej tudi to kaže na to, da je veliko odvisno od tega, kako vidimo situacije. Morda so naše vedenje v otroštvu velikokrat ožigosali za izsiljevanje in potem to nezavedno vidimo v svojih otrocih tudi sami?

In še odrasla perspektiva: Ko sem jaz včasih ob partnerju jokala, je vedno imel občutek, da ga s svojim jokom izsiljujem, meni pa ni bilo jasno, od kje je potegnil take zaključke, ker sem dejansko bila v stiski in sem potrebovala samo njegov objem, da se pomirim. Je preteklo kar nekaj let, da je zamenjal ta vzorec za drugega. Verjetno je v otroštvu večkrat slišal, da naj neha izsiljevati ali kaj podobnega.

Si želiš manj še bolj razumeti svojega otroka in se naučiti, kako mu sočutno držati prostor, ko doživlja svoja velika čustva?
Potem se pridruži SOČUTNI AKADEMIJI, v kateri boš lahko celo leto raziskoval-a, kako lahko izboljšaš svoj odnos z ljudmi, ki jih imaš najraje.  <3

Kaj čutim o svojem otroku?

Kaj čutim o svojem otroku?

Sama pa sicer ugotavljam, da je še bolj od naših besed pomembno to, kar v resnici nekje globoko v sebi mislimo in ČUTIMO  o naših otrocih. Tisto, česar se morda niti ne zavedamo, oziroma pride ven v trenutkih, ko pritisnejo na naše gumbe.

Zadnje čase sem začela ozaveščat ta svoja nezavedna prepričanja…in se še kar zalotim, da o njiju kdaj mislim, da sta razvajena, nesamostojna, pretiravata, da sta lena (tole prepričanje me je zadnjič prav pretreslo, ko sem se ga zavedla, ker sem se spomnila, kako je moj oče včasih znal zabrusit mojemu najstniškemu bratu, ko je šel popoldan spat, okrog hiše pa je bilo veliko dela…), da sta neorganizirana, razpršena (nefokusirana), itd.

In bolj malo pomaga, če jima govorim drugače, ker verjamem, da otroci bolj čutijo to, kar globoko v sebi mislimo o njih kot pa to, kar jim govorimo.
No, pravzaprav to mislimo o nas samih (verjetno ker so odrasli mislili to o nas, ko smo bili otroci in sedaj to prenašamo naprej na svoje otroke).

Če si eden tistih staršev, ki ugotavljaš, da preveč kritiziraš svoje otroke, potem ti lahko samo čestitam . Ker se tega sploh zavedaš.
Tisti, ki smo odraščali s kritiko, je le-ta tako zelo zažrta v naše telo, da se pretirane kritičnosti velikokrat sploh ne zavedamo (v tistem trenutku smo namreč prepričani, da je otrok/partner RES takšen, kot ga mi vidimo in da mu enostavno MORAMO povedati na takšen način, da njegovo vedenje ni primerno, ker kako se bo drugače sploh naučil?).

Počasi, potrpežljivo in vztrajno z delom na sebi  (= zdravljenjem svojih lastnih ran) postajamo čedalje bolj ljubeči in sočutni do sebe in s tem naravno tudi do svojih otrok/partnerjev.  <3

Si želiš manj kritizirati sebe, svoje otroke in partnerja?
Potem se pridruži SOČUTNI AKADEMIJI, v kateri boš lahko celo leto raziskoval-a, kako lahko izboljšaš svoj odnos z ljudmi, ki jih imaš najraje.  <3